Lesna ali gozdna biomasa je tista, ki prihaja iz gozdarstva in lesno predelovalne industrije ne glede na to, ali gre za odpadke ali ostanke iz gozdov, kot so npr. okrogli les, veje, lubje, listje, korenine dreves in olesenele grmovnice. Lesna biomasa se torej pridobiva iz naravnih ali novih gozdnih nasadov (t.i. plantaž) oziroma energijskih nasadov. Gre za najpogostejšo obliko biomase, ki se jo energijsko pretvarja in kot obnovljivi vir energije ne prispeva k zviševanju CO2 v ozračju. Zato je uporaba lesne biomase glede toplogrednih plinov emisijsko nevtralna, dokler je poraba enaka prirastku.
Lesna biomasa je obenem tudi ena od največjih naravnih oziroma obnovljivih virov energije, saj je po ocenah danes v svetu več kot 4 milijarde hektarov površin pogozdenih, vsako leto pa se jih na novo pogozdi še približno 4 milijone hektarov.
Danes se lesna biomasa pojavlja oziroma energijsko pretvarja v štirih osnovnih uporabnih oblikah: polena, sekanci, briketi in peleti.
Najpomembnejše lastnosti lesnih goriv so dimenzije, tržna oblika, vsebnost vode, kurilnost in vsebnost za človeka in okolje škodljivih onesnažil. Poleg teh lastnosti je pomemben tudi izvor lesnih goriv.
Sodobna kurišča na lesno biomaso so, ne glede ali gre za vir toplote sistemov ogrevanja in priprave sanitarne tople vode ali za velika energetska postrojenja, s svojo konstrukcijsko velikostjo praviloma prilagojena uporabi točno določenih uporabnih oblik lesne biomase.