Arhiv novic

Arhiv novic

Vodilni forum o novostih regulative 2020

Uspešna dekarbonizacija energetike potrebujejo prožna omrežja in nove regulativne modele.

V Ljubljani je 13. februarja 2020 v organizaciji Prosperie potekal že sedmi forum Energetika in regulativa na katerem so naslovili izzive in nove poslovne priložnosti, ki jih energetskim podjetjem zastavljajo dopolnitve ključne evropske podnebno-energetske zakonodaje, pa tudi vse aktivnejša vloga udeležencev na energetskem trgu: trg prožnosti, agregatorji, e-mobilnost in novi regulativni modeli.

Mag. Bojan Kumer iz MzI je predstavil ključna izhodišča nacionalnega energetsko podnebnega programa in evropskega Zelenega dogovora. Za dosego ambicioznega prehoda v podnebno nevtralno Evropo do leta 2050 je pričakovati dvig vseh ključnih ciljev za vsaj deset odstotnih točk. Tako naj bi skupne emisije na ravni EU do leta 2030 zmanjšali za najmanj 50 odstotkov, pri čemer bodo podrobnejši pričakovani cilji za posamezne države  opredeljeni v evropskem podnebnem zakonu. Izziv je promet, ki prispeva kar 40 odstotkov vseh skupnih emisij, pri čemer se pričakuje prehod na električno energijo in ozelenitev goriv (metan, vodik). Za dosego ciljev bodo izrednega pomena tudi vlaganja v raziskave in razvoj, za katere naj bi po predlogu NEPN do leta 2030 namenili vsaj 3,6 odstotka BDP (od tega 1,6 odstotka BDP javnih sredstev).

E-mobilnost in zaostajanje regulative

Vicenzo Trovato iz Acerja je izpostavil, da se na področju energetike dogajajo velike spremembe, pri čemer bo pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 veliko vlogo imela e-mobilnost. Tako naj bi se po nekaterih ocenah po evropskih cestah že do leta 2025 vozilo 13 milijonov električnih vozil (danes dober milijon), posledično pa naj bi se povečalo število polnilnih postaj (iz sto tisoč na milijon). S hitrejšim razmahom e-mobilnosti, ki jo EU prepoznava kot enega ključnih elementov v prehodu v ogljično nevtralno družbo, se vse bolj odpirajo tudi vprašanja ustrezne zakonodaje povezane z vprašanji integracije mobilnosti v elektroenergetska omrežja. Ključna področja, ki jih bo še treba urediti in na katerih je precej zakonskih nejasnosti so potencialni trg in odnosi oziroma sporazumi med akterji, harmonizacija med različnimi priključki, priključevanje e-vozil in polnilnic na omrežje in podobno. Nova pravila bi naj po optimistični različici sprejeli v letu 2021.

Trg prožnosti in agregatorji

Mag. Borut Rajer iz Borzena je izpostavil, da se trg prožnosti pospešeno razvija, pri čemer je njegova vrednost na globalni ravni ta hip ocenjena na dobrih 760 milijonov dolarjev in naj bi v naslednjih treh letih narasla že na 4,5 milijarde dolarjevTa trg je že zaznati tudi pri nas (trg sistemskih storitev je trenutno ocenjen na 44 milijonov evrov), pri čemer je ta hip aktivnih štiri do pet agregatorjev, ki izvajajo predvsem sistemske storitve. Možnosti za dodatno izrabo fleksibilnosti manjših proizvodnih virov in hranilnikov je še precej, pri čemer se te nanašajo na tudi na druge mehanizme zagotavljanja zmogljivosti in zanesljivosti sistema, upravljanja omrežnine in storitev za operaterje distribucijskega omrežja. Kot ključna vprašanja pa je izpostavil prihodnji obseg poslovnih modelov ter način pridobivanja in izmenjave podatkov.

Z razvojem energetskega trga in vstopom novih akterjev se odpirajo nove poslovne priložnosti in dilema o tržnem ali administrativnem določanju cen prožnosti in spodbudah za uporabo prožnosti v distribucijskih omrežjih, pri čemer so po besedah mag. Davida Batiča iz Agencije za energijo ključni dejavniki, ki bodo določali prihodnji razvoj ekonomičnost, izkrivljanje trga in vpliv na prezasedenost omrežja. Kot je dejal, administrativno določanje cen prinaša določene omejitve, zato se zanj v Agenciji ogrevajo bolj kot skrajno možnost. Ljubša jim je rešitev postopne implementacije trga s prožnostjo, ki bi temeljil na optimalnem modelu trga, pri tem pa bi morali biti aktivni udeleženci ustrezno nagrajeni.

Spodbujanje inovacij zaradi izboljšanja ucinkovitosti izrabe infrastrukture

Jan Kostevc iz Acerja je dejal, da omrežja prihodnosti prinašajo vrsto novosti, kot so aktivni udeleženci, e-mobilnost, digitalizacija, vse to pa prinaša več potreb po investicijah v omrežje. Pričakovanja odjemalcev so visoka, je dejal Kostevec, potrebe po energiji naraščajo, hkrati pa javnost ne želi nobenih novih elektrarn in dodatnega omrežja. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako se regulator obnaša do inovativnih projektov in če jih spodbuja v zadostni meri. Raziskava med evropskimi sistemskimi operaterji je namreč pokazala, da inovativni projekti zaradi premajhne donosnosti večinoma ostanejo na ravni pilotnih projektov, čeprav dolgoročno rešujejo vrsto problemov. Zato v Acerju pripravljajo priporočilo regulatorjem o nagrajevanju nadstandardnega izkoriščanja obstoječega omrežja.

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je predstavil vpliv prihodkov od čezmejnih prenosnih zmogljivosti in njihove porabe na prihodnjo višino povprečne tarife za omrežnino. Kot je dejal, je mednarodna primerjava evropskih sistemskih operaterjev prenosnega omrežja pokazala, da je ELES po učinkovitosti v samem vrhu tre je z različnimi ukrepi v preteklosti veliko prispeval k nižji omrežnini. Se pa utegnejo okoliščine, ki so poleg truda zaposlenih botrovale k dosedanjim visokim prihodkom v kratkem spremeniti, kar bi utegnilo imeti tudi velik vpliv na prihodnjo višino omrežnino. Po izračunih različnih možnih scenarijev naj bi se ta morala tako do leta 2028 v povprečju dvigniti kar za 40 odstotkov oziroma bi ta dvig v navedenem obdobju moral v povprečju na letni ravni znašati med 12 in 68 odstotkov.

Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je izpostavila, da odjemalci pričakujejo najnižje cene in visoko kakovost oskrbe, podjetja dovolj sredstev za razvoj in vzdrževanje omrežja, lastnik pa donosnost na vloženi kapital. Kot je dejala, se v agenciji zavedajo vseh bodočih pritiskov na omrežnino  – od izpada prihodkov od avkcij, zahtev, ki jih do distribucijskih podjetij prinaša NEPN ter zahtev SDH po 8-odstotni donosnosti.Tako so grobi izračuni samo za izpolnitev zahtev iz NEPN glede razvoja omrežja pokazali, da bi morali vsako leto dvigniti omrežnino za najmanj dvanajst odstotkov. Vsekakor bo, kot je poudarila mag. Godina, nujna temeljita sprememba miselnosti in zavedanje, da je javni interes pred zasebnim, pri čemer bo treba zagotoviti še večjo stroškovno učinkovitost, zmanjšati pričakovanja glede donosnost oziroma zagotoviti namensko porabo ustvarjenega dobička ter upoštevati tudi dejstvo, da je podnebna nevtralnost korist za celotno družbo. Forum se je zaključil s strateškim omizjem kjer je Marjan Eberlinc iz Plinovodov izpostavil porast porabe plina v Sloveniji na več kot 9 TWh, kot tudi sintetične pline, metan ter vodik, kot možne medije shranjevanja energije. Vladimir Mauko iz SODO je povedal, da zaznavajo povečani interes uporabnikov priključenih na distribucijskem omrežju za nudenje sistemskih storitev in vlogo agregatorjev, mag. Andrej Ribič iz Elektro Ljubljane in GIZ DEE pa je naslovil NEPN in potrebnih 4,2 miljarde evrov za distribucijska omrežja v naslednjih 10 letih, kar pomeni več kot trikrat več, kot doslej in izzive realizacije le-tega. Govorci omizja so si bili enotni, da sedanje cene elektrike kmalu ne bodo mogle več omogočati procesa razogličenja in se bodo morale bistveno povišati. Večji del donosa omrežnih energetskih družb pa bi se moral investirati nazaj v omrežja.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
227

Informirajte se

B

    Biomasa Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze. Več...

O

    OVE Obnovljivi viri energije Več...
    Ogljični odtis Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti. Več...

S

    SPTE Soproizvodnja toplote in energije Več...

U

    URE Učinkovita raba energije Več...
Prijavite se na e-novice