Arhiv novic

Arhiv novic

Vlada je sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije

Vlada RS je sprejela celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN). Sprejeti NEPN bo skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov predložen Evropski komisiji.

Po zaključku javne obravnave je Ministrstvo za infrastrukturo skupaj s konzorcijem NEPN in CPVO celovito preučilo vse prejete pisne pripombe in mnenja ter jih v čim večji meri upoštevalo pri pripravi nove verzije NEPN (5.0) in dopolnitvi okoljskega poročila. Oba dokumenta sta bila nato s prilogami predložena Ministrstvu za okolje in prostor v odločitev o sprejemljivosti izvedbe NEPN na okolje. Po pozitivni odločbi Ministrstva za okolje in prostor ter uspešno zaključenem medresorskem usklajevanju je bil NEPN (verzija 5.0) predložen v sprejem Vladi Republike Slovenije.

Več informacij o celoviti presoji vplivov NEPN na okolje je dostopnih na spletni podstrani NEPN - CELOVITA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE

Vlada Republike Slovenije je 27. februarja 2020 sprejela NEPN, skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. 

Čistopis NEPN bo objavljen na spletni strani NEPN - DOKUMENTI IN POVEZAVE. NEPN je strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. 

Ključni cilji do leta 2030, ki so opredeljeni v NEPN, so:

  • zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, od tega za 20 % v sektorju ne-ETS (kar je 5 odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije);
  • vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %);
  • vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24),
  • 3 % vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % javnih sredstev.

Izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih in posledično zmanjšanje rabe energije in drugih naravnih virov je tudi prvi in ključni ukrep na poti k podnebno nevtralni družbi. Izpolnjevanje NEPN nas vodi v zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, hkrati z NEPN podpiramo tudi trajnostne rešitve v prometu (javni trajnostni transport), v stavbah (ogrevanje in hlajenje, celovita prenova) in v industriji (v teku zaradi zagotavljanja konkurenčnosti). NEPN med drugim opredeljuje tudi cilje za zmanjšanje in opuščanje rabe premoga, do leta 2030 za 30 odstotkov. Do konca leta 2021 bo sprejeta strategija o opuščanju rabe premoga v Sloveniji in datum zaprtja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. NEPN določa preučitev uporabe možnosti novih jedrskih energij in najkasneje do leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poleg tega določa NEPN tudi postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in njihovo ukinitev.

Nekateri izzivi ostajajo, eden večjih je izraba obnovljive hidroenergije. NEPN do leta 2030 ne predvideva izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi zaradi negativne ocene njihovega vpliva na okolje, kar pa ne preprečuje, da se določene aktivnosti ne nadaljujejo s ciljem, da čim prej skupaj poiščemo ustrezne rešitve, ki bodo v prihodnosti omogočile izgradnjo in delovanje hidroelektrarn v sobivanju z naravo. Končno, NEPN določa tudi krepitev vlaganj v raziskave in razvoj ter več vlaganj v kadre, ki bodo pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo.

V času priprave NEPN je v letu 2019 potekalo predhodno posvetovanje z javnostjo, več komunikacijskih delavnic, regionalno posvetovanje s sosednjimi državami, številni strokovni posveti in celovita presoja vplivov izvedbe NEPN na okolje (CPVO). Ta je pokazala, da je vpliv NEPN na okolje sprejemljiv ob upoštevanju določenih omilitvenih ukrepov. V zaključku priprave NEPN in CPVO se je v januarju in februarju 2020 odvila tudi zaključna javna obravnava NEPN, v okviru katere so bili dokumenti javno razgrnjeni in predstavljeni. Javnost je podala številne pripombe, ki jih je Ministrstvo za infrastrukturo preučilo in v čim večji meri upoštevalo pri pripravi končnega dokumenta (NEPN verzija 5.0).

Široka, utemeljena in odprta javna razprava, ki je potekala v dobri veri in na podlagi strokovnih podlag tekom cele priprave NEPN in njegove CPVO, je bila ključna pri iskanju poti in soglasja čim širšega kroga deležnikov glede čim bolj ambicioznih, a izvedljivih ciljev Slovenije do 2030, ki bodo upoštevali pomembne nacionalne okoliščine in predstavljali ustrezen korak k podnebno nevtralni Sloveniji do leta 2050.

Projekti in ukrepi določeni v NEPN bodo skladno z Energetskim zakonom v javnem interesu z vidika energetske in podnebne politike. Sprejetje NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji predstavlja izpolnitev obveznosti Republike Slovenije, skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, in pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027.

NEPN kot tak je vodnik in eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni Sloveniji in EU do leta 2050, ki mu bo sledil še sprejem Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. V nadaljevanju bo ključno celovito in uspešno izvajanje sprejetih politik in ukrepov ter uskladitev NEPN v letih 2023 in 2024 z zavezami in cilji, ki jih bomo v EU sprejeli na podlagi Evropskega zelenega dogovora.

Sprejeti NEPN bo skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov predložen Evropski komisiji.

Vsem deležnikom se za njihovo sodelovanje ter vse podane pripombe in mnenja, ki so pomembno prispevale k izboljšanju NEPN, iskreno zahvaljujemo!

Vir: MZI


Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
237

Informirajte se

B

    Biomasa Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze. Več...

O

    OVE Obnovljivi viri energije Več...
    Ogljični odtis Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti. Več...

S

    SPTE Soproizvodnja toplote in energije Več...

U

    URE Učinkovita raba energije Več...
Prijavite se na e-novice