Arhiv novic

Arhiv novic

Dražbe za OVE: Nove politike morajo odražati spreminjajoče se razmere na trgu

»Z dozorevanjem sektorja obnovljive energije je treba prilagoditi politike tako, da bodo odražale spreminjajoče se razmere na trgu, nove tehnične in družbeno-ekonomske izzive ter potrebo po vključujoči, pravični tranziciji, ki zajema mnogo več od energetskega sektorja. Padajoče cene novih tehnologij, naraščajoči delež spremenljivih obnovljivih virov (tj. sončne in vetrne energije) v elektroenergetskem sistemu ter večji poudarek politik na ekonomskih, družbenih in okoljskih ciljih so spremenili pogoje za nove akterje na trgu ter nove elektroenergetske projekte. Med pomembnimi trendi je tudi čedalje pogostejše izvajanje dražb, saj oblikovalci politik želijo naročati zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov po najnižji možni ceni ter obenem izpolnjevati druge družbene ali ekonomske cilje,« je v najnovejšem poročilu zapisala Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).

Po navedbah poročila dražbe za zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na svetovnih trgih še vedno dosegajo konkurenčne cene obnovljive električne energije. Dražbe se najpogosteje razpisujejo za vetrne in sončne elektrarne. Globalne cene za sončno energijo so leta 2018 v primerjavi z letom pred tem še vedno upadale, čeprav počasneje, cena energije iz vetrnih elektrarn na kopnem pa je bila v globalnem povprečju na dražbah nekoliko višja. Poleg tega se dražbe čedalje pogosteje uporabljajo za doseganje še drugačnih ciljev, med drugim pravočasnega dokončanja projektov, vključevanja sončne in vetrne energije v omrežje ter podpiranja pravične in vključujoče energetske tranzicije.

»Dražbe lahko okrepijo vključevanje sončne in vetrne energije v omrežje z naročanjem elektrarn, ki so za sistem najugodnejše. Zasnova dražb lahko v kombinaciji s finančno, industrijsko, šolsko politiko in politiko trga dela prispeva k doseganju širših družbeno-ekonomskih ciljev,« je zapisano v poročilu. 

 

Dražbe za zmogljivosti za proizvodnjo energije iz OVE po podatkih poročila postajajo čedalje bolj priljubljene, kar je predvsem posledica tega, da je na njih mogoče doseči konkurenčno ceno. Poleg tega njihova prožna zasnova omogoča, da se prilagodijo konkretnim razmeram v državi in še drugim ciljem, ki niso povezani s ceno. V letih 2017–2018 je približno 55 držav naročilo zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz OVE prek dražb, število držav, ki so izvedle najmanj eno tovrstno dražbo, pa se je do konca leta 2018 povzpelo na 106. Tretjina od 55 držav z dražbami ni imela predhodnih izkušenj. Odločitev teh novink za dražbe so najverjetneje spodbudila poročila o uspešnosti dražb na drugih trgih pri doseganju nizkih cen ter obenem doseganju drugih ciljev.


Večina dražb za nove zmogljivosti na OVE je še vedno usmerjena v zrele in stroškovno konkurenčne tehnologije za proizvodnjo električne energije. V obdobju 2017–2018 naj bi bile po ocenah na dražbah naročene (ali napovedane) elektrarne s skupno proizvodno zmogljivostjo 111 GWh, pri čemer so sončne elektrarne predstavljale več kot polovico, vetrne elektrarne na kopnem pa več kot tretjino celotnega obsega. Močno se je povečal obseg vetrnih elektrarn na morju, v treh državah pa so izvedli tudi dražbe za sončne termoelektrarne s koncentriranjem sevanja, pri čemer sta se dve s to tehnologijo srečali prvič. Potencial dražb za doseganje nizkih cen je bil med glavnimi razlogi za njihovo uvajanje po vsem svetu. V zadnjem desetletju so cene na dražbah za sončne in vetrne elektrarne v splošnem upadle. Globalna povprečna cena za sončno elektrarno se je med letoma 2010 in 2018 zmanjšala za 77 odstotkov, na 58,7 USD/MWh, za vetrno elektrarno na kopnem pa za 36 odstotkov, na 47 USD/MWh. »Nekatere države so dražbe usmerile v drugačne cilje, kot so vključevanje sončne in vetrne energije v omrežje, zagotavljanje pravočasnega dokončanja projektov ter pravično in vključujočo energetsko tranzicijo,« so zapisali avtorji poročila.


V Evropi so bile med novinci pri uporabi mehanizma dražb tudi države pogodbenice Energetske skupnosti (kot sta Albanija in Črna gora). Avgusta 2018 je bila denimo razpisana dražba za gradnjo 50-MW sončne elektrarne v sklopu sheme nekega konkretnega projekta. Zmagovalna ponudba je predvidela ceno 59,9 EUR/MWh (68 USD/MWh) ter vsebovala zavezo o gradnji dodatnih 50 MW zmogljivosti, iz katerih se bo električna energija prodajala po tržni ceni. V Črni gori pa je bil objavljen razpis za gradnjo 250-MW sončne elektrarne v najjužnejšem delu države. Zmagovalni konzorcij je pripravil najugodnejšo ponudbo z vidika novih delovnih mest, tehnične zmogljivosti, financiranja in vključenosti domačih podjetij.


»Dražbe za zmogljivosti za proizvodnjo energije iz OVE lahko podpirajo domače gospodarstvo, ustvarjajo nova delovna mesta, motivirajo majhne in nove udeležence, spodbudijo sodelovanje skupnosti ter prispevajo k razvoju na nacionalni in podnacionalni ravni. Zmanjšani začetni stroški in dodatna nadomestila lahko spodbudijo sodelovanje majhnih in novih akterjev, ki so v mnogih državah gonilo rasti, zaposlovanja in razvoja. S samo zasnovo dražb ni mogoče premagati vseh izzivov, ki jih prinaša obsežno vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje. Vsak elektroenergetski sistem zahteva celovite strukturne spremembe za povečanje vrednosti in optimizacijo rabe sončne, vetrne energije in drugih obnovljivih virov. Je pa mogoče s premišljeno zasnovo dražb pripomoči k prilagoditvi sedanje strukture elektroenergetskega sistema in povečanju deleža OVE ter položiti temelj za trajnosten elektroenergetski sistem prihodnosti, ki bo temeljil na obnovljivi energiji. Agencija IRENA bo z nadaljnjim delovanjem na področju dražb ponudila strategije za podporo takemu sistemskemu razvoju,« je še zapisano v poročilu.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
233

Informirajte se

B

    Biomasa Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze. Več...

O

    OVE Obnovljivi viri energije Več...
    Ogljični odtis Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti. Več...

S

    SPTE Soproizvodnja toplote in energije Več...

U

    URE Učinkovita raba energije Več...
Prijavite se na e-novice