Arhiv novic

Arhiv novic

Lanska rekordna rast novih vetrnih zmogljivosti na morju ni dovolj za doseganje podnebnih ciljev

V Evropi je bilo lani postavljenih rekordnih 3,6 GW novih vetrnih zmogljivosti na morju, vendar je tempo uvajanja še vedno prepočasen, da bi dosegli ambiciozne cilje zelenega sporazuma EU, je prejšnji teden sporočila evropska organizacija za vetrno energijo WindEurope.

Lani je bilo v Evropi postavljenih deset novih vetrnih parkov na morju, s čimer so skupne vetrne zmogljivosti na morju zrasle na 22 GW. Združeno kraljestvo je predstavljalo skoraj polovico novih zmogljivosti z 1,7 GW. Nato sledijo Nemčija (1,1 GW), Danska (374 MW) in Belgija (370 MW). Portugalska je po besedah WindEurope namestila 8 MW plavajočih vetrnih elektrarn.

V združenju WindEurope dodajajo, da stroški vetrnih elektrarn na morju še naprej močno upadajo. Na lanskih dražbah - v Združenem kraljestvu, Franciji in na Nizozemskem - so bile doseženu cene za odjemalce v razponu od 40 do 50 EUR/MWh.

»Evropa je leta 2019 res sprejela vetrne elektrarne na morju. Avkcijske cene so pokazale, da je zdaj ceneje zgraditi vetrne elektrarne na morju kot nove elektrarne na plin ali premog. Več vlad je zvišalo obseg vetrnih zmogljivosti na morju, ki jih želijo postaviti. Če je bilo lani napovedanih za 76 GW novih zmogljivosti do leta 2030. Zdaj jih je 100 GW,« je dejal izvršni direktor WindEurope Giles Dickson.

Kljub solidni rasti novi vetrni projekti na morju ne dosegajo tistega, kar je potrebno za dosego podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050.

Evropska komisija po besedah združenja WindEurope pravi, da Evropa do leta 2050 potrebuje od 230 do 450 GW vetrnih zmogljivosti na morju, da bi dekarbonizirala energetski sistem in zagotovila izvedbo zelenega dogovora. »To zahteva, da Evropa do leta 2030 letno zgradi 7 GW novih vetrnih zmogljivosti na morju, do leta 2050 to zviša na 18 GW na leto,« pravijo v WindEurope.

»Toda trenutna raven novih inštalacij in naložb daleč zaostaja za tem,« so opozorili v WindEurope. »Trenutno ne gradimo dovolj, da bi dosegli ta cilj, kaj šele ambicioznejši obseg zmogljivosti, potrebnih za uresničitev zelenega dogovora,« je dejal Dickson v zvezi s ciljem o ogljični nevtralnosti do leta 2050 in dodal, da je Evropa lani »zgradila rekordno zmogljivosti, vendar le 3 GW«.

Kljub temu Dickson meni, da so »večje številke izvedljive in cenovno dostopne«.

»Nova strategija EU za pridobivanje vetrne energije na morju v zelenem dogovoru mora jasno navesti, kako mobilizirati naložbe, potrebne za dosego 450 GW zmogljivosti. Treba bi bilo zagotoviti glavni načrt (a) za razvoj obalnih in kopenskih omrežnih povezav in (b) za pridobitev pravice pomorskega prostorskega načrtovanja. To bo zahtevalo tesnejše sodelovanje med vladami v Severnem morju in na Baltiku. In to bi moralo vključevati tudi Združeno kraljestvo, saj so v tam investicije v zadnjem desetletju predstavljale polovico evropskega vlaganja v vetrnice na morju, država pa bo ostala daleč največji trg,« je še dejal Dickson.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
232
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • URE

    Učinkovita raba energije
Prijavite se na e-novice